Vgradnja oken

Stari mojstri se pri gradnji niso preveč obremenjevali z dimenzijsko točnostjo odprtin namenjenih oknom.
Pred naročanjem slednjih sva z M vsako odprtino posebej izmerila, ponovno preverila tudi vse tiste, ki jih je že pred časom meril oče in niti dve izmed osemnajstih se nista ujemali. Še več. Pri večini je bila celo širina izmerjena na vrhu bistveno drugačna od širine pri dnu odprtine.

Od mizarskih mojstrov (sin in oče) smo pričakovali, da bosta za te odprtine izdelala osemnajst različnih okenc od katerih ima vsako vsaj po štiri stekelca. Želeli smo veliko natančnost in kvaliteto izdelka. Sama sta nam ponudila, da prvo barvanje opravita pred vgradnjo stekel, pri čemer sta morala doseči nemogoč odtenek, ki je terjal medsebojno mešanje in pravilen vrstni red nanosov.
Vse to sta opravila za korektno ceno in s prijaznim nasmeškom.

Po dostavi je spodnji kupček nekaj časa čakal prislonjen ob steno v kaminski kuhinji. Razporejanje posameznega okenca do njemu pripadajoče odprtine je M opravil ob pomoči branja oznak na skritem delu lesenega okvirja in priloženega načrta.
Zatem je oče poskrbel, da jih je postopoma večina pristala na svojem končnem mestu. Vgrajenih.

Danes lepšajo pogled navzven in pogled od zunaj.
Mi pa že razmišljamo o naslednjem sklopu stavbnega pohištva: notranja vrata, dvoja vrata na ganku, okno v pralnici ...

Osemnajst dostavljenih oken med čakanjem na razporejanje po prostorih.

Vzhodni del podstrešja z vgrajenimi okni.



Na kamniti erti je vidno kje so bile nekdaj nameščene gartre. Kdaj so bile odstranjene in kje so končale nam ni
znano. To okno je bilo ob nakupu domačije površno zazidano z notranje strani. Med opcijama ali ga povsem zapremo
ali zopet odpremo, smo izbrali slednjo in ga povrnili v njegovo prvotno stanje.

Danes nam žlahten pogled z zunanje in z notranje strani potrjuje pravilnost odločitve.

Kamnit tlak v vhodnem prostoru

Po daljšem tehtanju, premorih, večkratnem modrovanju, smo sprejeli še eno odločitev: Tlak v vhodnem prostoru poleg kaminske kuhinje bo kamnit.

Keramične ploščice ne bi predstavljale ustreznega nadaljevanja kamnitim ploščam kaminske kuhinje. Tudi ideja, da bi položili keramiko, ki po videzu posnema les ali kamen nam ni blizu.
Smo zagovorniki iskrenosti do materialov. Če želimo videz lesa, uporabimo les in enako velja pri kamnu, keramiki in kovini. Želimo, da vsak material odraža svoje lastnosti in svoj videz.

Drugi je bil v igri grob lesen pod. Deske podobne tistim, ki so na verandi in ne tistim v knjižnici. Tudi ob tem se je pojavilo precej vprašanj in pomislek, da bo razkorak med tlakom enega in drugega prostora prevelik: različna materiala, različne barve, različna obdelava.

Končno se je počasi izluščila ugotovitev, da potrebujemo nekakšno vmesno stopnjo. Nekaj kar bo prostora med sabo povezovalo in diskretno nakazovalo napredovanje proti materialom, ki se bodo pojavili v stanovanjskem delu. To povezovanje bi lahko dosegli na nivoju materiala, barve ali obdelave. Odločili smo se za prvo možnost.
Tlak bo kamnit. Plošče bodo položene v pasovih, površina obdelana s strojnim štokanjem in zaradi lažjega vzdrževanja večkrat krtačena.
Pri ponudniku sem že prevzela vzorce z različnimi stopnjami krtačenja. Sprejeti pa moramo še odločitev o načinu vgradnje. Na voljo imamo klasično vgradnjo s polaganjem plošč ob izdelavi estriha, pri čemer se pod plošče dodatno podlije cementno mleko ali montažo z lepili na že prej pripravljen posušen estrih.

Ograja na galeriji

O ograji je bilo nekaj besed že napisanih.
Med prvimi konceptnimi razmišljanji smo sklenili, da nam je cilj ograja za katero bo takoj jasno, da je dodana v prostor naknadno.

Pri obnovi se poslužujemo dveh pristopov.
So stvari in deli domačije, ki jih obnavljamo na zatečeno stanje. To pomeni, da razpolagamo s podatkom kakšen je predmet ali prostor obnove bil oziroma je in ga pri obnovi samo pomladimo. Primer tega je denimo ognjišče ali tlak v kaminski kuhinji. Pri slednjem so se pred obnovo najprej oštevilčile vse kamnite plošče. Ko so bile odstranjene so se sanirali in izolirali temelji sten in izvedla se je sodobna drenaža. Zakaj poudarjam besedo sodobna? Ker so drenažo izvedli že stari graditelji. Pod ploščami smo namreč odkrili kamnite kanale za odvajanje vode. Seveda so se ti tekom desetletji zamašili in nehali služiti svojemu namenu in posledica je bila neizogibna premočenost sten in tlaka.
Drenaži je sledila priprava podlage na katero so se zatem ponovno položile kamnite plošče. Vsaka na svoje nekdanje mesto.

Drugega pristopa pri obnovi se poslužujemo pri delih, ki jih dodajamo povsem na novo. Tu najpogosteje želimo, da je jasno razviden sodobnejši čas nastanka. Ta pristop je na nek način v skladu s celotnim razvojem domačije: Prvi gospodar je davnega 1696 leta v prvo celico vgradil okenca s takrat sodobnimi gotskimi kamnitimi ertami. In ko je eden kasnejših gospodarjev dozidal naslednjo celico, se pri okenskih ertah ni več zgledoval na gotska pravila. Erte, ki jih je vgradil so bile v duhu njegovega časa. Ohranil pa je pristnost materialov in občutek za skladnost z okoljem in uporabnost.

V našem primeru je tak pristop viden pri obnovi okolice štirne. No, če smo povsem natančni sta bila tu uporabljena oba pristopa: Tlak in korito sta bila ustvarjena na novo, črpalka pa se je obnovila stara, obstoječa.

Naj se vrnem k temi zapisa.
Obstoječe ograje v knjižnici, na izgled katere bi se lahko opirali, ni bilo. Prejšnji lastnik je zaščito na robu galerije ustvaril kar s predmeti in cvetličnimi lonci.
Naš cilj je bil ustvariti ograjo, ki bo delovala zračno. Za zgled smo si vzeli stare kovinske ograje v Vipavski dolini: Preproste, temne kovinske lame. Zaradi dodatne varnosti smo želeli praznino pod lamo delno zapolniti. Ponujala se je možnost, da zgledovanje nadaljujemo in preprosto dodamo tanjše vertikale kvadratnega preseka. A tu se je odprl konflikt s samim objektom.
Če objekte, ki tvorijo domačijo analiziramo na nivoju volumnov in smeri, izrazito prevladujejo horizontale. Edino izrazito vertikalo predstavlja steber, ki podpira verando. Če skočimo v knjižnico prav tako vidimo, da močno vlogo odigra horizontalno tramovje. Lahko bi sicer rekli, da želimo načrtno izzivati z vertikalnimi detajli, ampak nekako imamo občutek, da si zgoraj omenjeni steber zaradi svoje markantnosti zasluži ostati edina vertikala. Razmišljamo pa, da bi mu kot protiutež na vzhodnem pobočju dodali organsko vertikalo - cipreso. Medtem, ko so vse manj markantne 'vertikalice' nekako odveč. Potočevo je zgodba horizontal.

Pogled na zaenkrat še nepobarvano ograjo.

Ograja ima stik zgolj s podom galerije. Vertikalne lame so od sten odmaknjene sedem centimetrov.

Horizontale.

Natančnost izdelave in rešitev brez vidnih varov.

Detajl fiksiranja v tram.

Kopalnica

Kopalnica predstavlja precejšen finančni zalogaj, zato želimo biti pred odločitvijo katere izdelke kupiti, čim bolj prepričani v končni videz. Izkoristili smo privilegij in si privoščili računalniško vizualizacijo prostora. Pravzaprav kar štiri ... In to se je izkazalo za zelo dobro potezo.

V katalogu in v trgovini so nama padle v oči keramične ploščice velikosti 20 x 20 centimetrov, ki so se skladale z barvno shemo objekta in bile v sprejemljivem cenovnem ter kakovostnem razredu.
Žal pa je vizualizacija pokazala, da bi z njimi bodoča kopalnica delovala vsakdanje in brez zgodbe, ki bi jo povezala z objektom. S to keramiko bi ustvarili kopalnico, ki bi se lahko nahajala kjerkoli. V mestu, v bloku, v novogradnji:

Prva vizualizacija kopalnice.
Prostor ne odraža duše domačije.

V naslednjem poskusu smo zmanjšali keramiko na 15 x 15 centimetrov in jo zasukali za 45 stopinj. To je delovalo bolj prepričljivo. Keramične ploščice položene pod kotom so v prostor vnesle nekoliko osebnosti. Še vedno pa je bilo prisotnih preveč elementov, ki se v celoto niso vklopili: ogledalo brez okvirja, ročaji na omarah ...

Druga vizualizacija.
Čeprav je nagib stenske keramike in dodana temnejša obroba v prostor vnesel nekoliko osebnosti,
je še vedno prisotnih preveč elementov zaradi katerih celota zvodeni: ogledalo, ročaji ...

Srečno naključje je botrovalo ideji z zmanjšanjem stenskih ploščic na 10 x 10 centimetrov. Menjali smo kolekcijo ploščic, vendar še vedno vztrajamo pri istem proizvajalcu keramike.
Prejšnja vizualizacija je pokazala še eno problematično točko: Omaro ob umivalniku.
Sledilo je nekaj dni ogledovanja in razmišljanja. Sestavila sem podroben seznam stvari za katere želim, da najdejo mesto v omari oziroma v kopalnici: Poleg kozmetike, brisač, sušilnika za lase, nekaj dodatnih rolic toaletnega papirja, krp in čistil, želiva imeti v kopalnici shranjeno tudi spodnje perilo in tri košare za umazano perilo. Zakaj tri? V gospodinjstvu so stvari in obveznosti, pri katerih delujem po načelu 'pametne lenuhinje'. To pomeni, da se skušam s sprotnim manjšim vložkom dela, izogniti večji aktivnosti po daljši neaktivnosti. Naj pojasnim podrobneje: Ker mi brskanje po kupu umazanega perila in ločevanje tega kar bo prvo romalo v pralni stroj od tega, kar bo ostalo v košu, ne predstavlja ravno vrhunskega gospodinjskega doživetja, se tej fazi elegantno izogibam s tem, da umazana oblačila odvržemo v enega od treh ustreznih košev: za belo, ki bo oprano pri višjih temperaturah, za barvno in za temno, ki se bo pralo pri nižjih temperaturah. Tako pred pranjem perilo samo prestavim iz košarice v pralni stroj. Dodatni plus tega sistema je tudi dober pregled nad polnostjo košev in tem kaj je najbolj nujno oprati.
Nazaj k seznamu ...
Ta mi je služil za določanje potrebnih površin, ki jih bomo potrebovali za shranjevanje. Počasi se je, z mislijo na videz pohištva, ki bo v sosednjih prostorih, izoblikoval še videz omare.

Vizualizacija številka 3.
Ta korak je pomenil velik napredek v želeno smer. Moteče so bile le še malenkosti: obroba,

detajl stopniščne omare, svetilka na stropu in ogledalo.

V zadnji vizualizaciji je U. stanjšal pregrobo temno obrobo, dodal manjkajočo letev nad vrati stopniščne omare, menjal stropno svetilko in okvir ogledala.

In …
... na zaslonu vidimo cilj, ki naj bi ga dosegli:

Resnični svet?
Trenutno smo tule:

Že pred leti si je prejšnji lastnik zamislil kopalnico v isti celici (prostor nad kaminsko kuhinjo).
Ob prvem vstopu v takratni prostor so se mi površno postavljene montažne stene zdele povsem neprimerno mesto za kopalnico. A ironično je, precej kasneje, tudi naš arhitekt predlagal umestitev v točno ta prostor. Pri njegovem predlogu me je prepričala nadgradnja z mislijo, da ustvarjamo prostor - kubus, pri katerem mora biti jasno razvidno, da je vrinjen med ostale stene obstoječe celice.
V tem kubusu, poleg tlaka, ki je bil izveden na način, da je pod njim ostal nedotaknjen sajast strop kaminske kuhinje, izziv predstavlja neravna severna stena, ki se proti stropu občutno odmika od vertikalne linije. Ker bi to kasneje otežilo ali celo onemogočilo montažo sanitarne opreme, smo se odločili, da bo izjemoma, v tem primeru, montažna stena, prava rešitev.

Vrata v kaminski kuhinji

Vrata, ki smo jih barvali so vgrajena.
Za kaminsko kuhinjo nam je mizar vratno krilo izdelal po vzorcu obstoječih vrat in videz podbojev prilagodil krilu.

Čeprav smo žlahten videz pričakovali, nas je dejanski izgled navdušil do te mere, da smo se odločili tudi ostala vrata v stanovanjskem delu, izdelati na enak način. Le pobarvali jih ne bomo v rdeče. Ta odtenek je namenjen stavbnemu pohištvu, ki se pojavi na zunanjih stenah in bo vplivalo na zunanji izgled stavbe.

In zakaj smo se odločili, da notranja vrata v kaminski kuhinji predstavljajo izjemo?
Ker menimo, da bi svetlejši odtenek, ki je sicer načrtovan za vrata v zgornjem stanovanjskem nadstropju, rušil celovitost in dušo kaminske kuhinje.
Ohraniti želimo enotno barvno skalo prostora, pohištvo (kuhinjska napa, kamniti polici, niše v stenah), način osvetljevanja. V prostor tako nismo vgrajevali svetil. Potrebo po svetlobi nameravamo reševati s prenosnimi viri svetlobe: s svečami, petrolejkami, namizno ali stoječo svetilko, ki se bo dojemala kot tujek in jo bo možno v vsakem trenutku iz prostora umakniti.

V tem prostoru bomo obdržali prvotno zamolklost. Kaminske kuhinje namreč ne obravnavamo kot del stanovanja. Vidimo jo v vlogi prostora ki predstavlja vez s preteklostjo in zato želimo, da se delovanje v njej, naj bo to kuhanje, pečenje ali druženje in posedanje, ne spremenijo v sodobno vsakdanjost.

V skladu z napisanim, bodo prav vrata na spodnjih fotografijah predstavljala vstop v stanovanjski del hiše. In s tem prevzela vlogo vhodnih vrat. Tudi z barvo.

Stanje sten, tal in podbojev ob nakupu objekta.
Vidne so poškodbe in odpadanje ometa zaradi kapilarne vlage na severni steni
ter posegi lastnika, ki je želel v zgornjem nadstropju namestiti pralni stroj in
urediti kopalnico.

Med obnovo.

Vgradnja podbojev.

Pogled na vrata iz prostora poleg kaminske kuhinje.

Barva rdeča

Obnova je v fazi, ko se je treba čedalje pogosteje odločati o barvah. Sten, pohištva, keramike, ograj …
Te odločitve so lahko stvar okusa, trenutnega navdiha, zgledovanja po drugih … Določajo se lahko za vsak prostor posebej, lahko pa se stanovanje, objekt obravnava kot celoto.
Za celosten pristop smo se odločili tudi v našem primeru.

Prvi korak je bila analiza obstoječega barvnega stanja objekta. Ta je kot najizraziteje zastopane pokazala odtenke oker, sive, bordo in rjave barve.
Sledila je faza razmišljanja kaj naj z zgornjimi ugotovitvami naredimo:
Jih preslikamo v notranjost?
Naj namesto tega uporabimo komplementarne odtenke?
Zanemarimo vse ugotovitve, izjavimo, da smo minimalisti in gremo s čim več vedno varne beline in naravne barve lesa?
Obstaja še kakšna druga možnost kako najmočneje zastopane barve prenesti v notranjost objekta?
Slednjič je dozorela odločitev, da glavne odtenke smiselno nadgradimo z gibanjem znotraj barvnega telesa in ob tem upoštevamo že sprejete arhitekturne koncepte.
Povedano enostavneje:
Zgoraj naštete barve bomo uporabili tudi v notranjosti. A če so ti odtenki zunaj intenzivni, jih bomo v notranjosti svetlili in sivili. In ob vsem tem bomo skušali obravnavati vsak posamezni prostor in imeti ob tem v mislih celoto. Enostavno?

Rdeča.
Zaradi na novo izdelanega vhodnega portona in oken, ki jih je bilo treba pravočasno zaščititi pred vremenskimi vplivi, je bila rdeča prva barva, ki ji je bilo treba določiti odtenek.
Ker smo želeli ohraniti vidno teksturo lesa in nanesti lazurni premaz je bilo treba upoštevati izrazito rumeno podlago macesna. Znašli smo se pred problemom kako bordo odtenek namešati z rumeno plus še nekaj. Pri prvih vzorčnih nanosih smo med sabo mešali in nanašali tri izmed 36 odtenkov, ki nam jih je bil po osnovni barvni skali proizvajalca, pripravljen namešati najbližji specializiran ponudnik. Že takoj v začetku se je pokazalo, da moramo barvo, ki naj bi služila za temnenje povsem izločiti. Tako sta nam ostali še NCS 6030-Y90R (1704) in NCS 7020-R10B (0107), ki pa sta namesto v bordo rdečo, končni rezultat zanesli preveč v rjavo področje.
Pri ponudniku smo preverili možnost mešanja barv izbrane blagovne znamke po RAL lestvici. Po njegovem negativnem odgovoru glede te možnosti, smo sklenili, brez prevelikega upanja, preveriti še pri uvozniku. Odgovor tam je bil več kot spodbuden. Ne le, da nam je na voljo RAL, mešanje je možno celo po NCS barvni karti!
Ob obisku njihove prodajalne je sledilo dolgotrajno strmenje v morje razpoložljivih odtenkov, brskanje po znanju barvne teorije in slednjič pogumna odločitev o številki 3004.
Ob prvem pogledu na kričeč odtenek, ki ga je mešalni stroj nalil v embalažo, se je pojavila misel o stran vrženem denarju. Na srečo pa se je kako uro kasneje, ko smo novo pridobitev najprej dodali zgoraj omenjenim odtenkom, in jo zatem nanesli še na deščico enakega lesa, kot vrata, pokazalo da stopamo v pravo smer.

Po nanosu na krila portona in na okna, z rdečo barvo trenutno barvamo vrata bodoče hišne delavnice in notranja vrata kaminske kuhinje. Kakšen je postopek? Površino s posušenim prejšnjim nanosom barve rahlo pobrusimo in odstranimo prah. Nov sloj barve najprej temeljito vtremo na predele spojev desk, ostale utore in predele s prečnim rezom lesa ter zatem prevlečemo še ostale površine.

Izvleček iz barvne analize.
Nekatere površine s prisotnimi rdečimi odtenki:
ograja ganka in verande, krila portona, vrata v hram ...

Odtenki iz katerih smo uspeli namešati želeno barvo.

Poskusni nanosi barv.
Tri barve smo med seboj mešali v različnih količinskih razmerjih
in ponekod je končna barva sestavljena iz med seboj različnih
barvnih slojev.

Brušenje posušene površine po prvem nanosu barve.

Odstranjevanje prahu.

Nanašanje barve na mesta spojev dveh desk.

Barvanje preostale površine.

Razlika med enim in dvema nanosoma barve.

Pravljično

Tudi obisk v drugi mizarski delavnici, kjer nastajajo naša okenca, je botroval navdušenju nad videnim.

Znanje, perfekcionizem, ljubezen do materiala, veselje do iskanja novih rešitev in skrbno pojasnjevanje spretno in nevidno vgrajenih sodobnih okenskih detajlov, so sestavine za rezultat, ki lahko naročniku izvabi le širok nasmeh in navdušen opis izdelka: »Kot iz pravljice!«

Besedo fotografijam:

O vhodu

Mimo mogočnih kril portona. S kovanim okovjem.

Z odločitvijo o izbiri mizarja smo dolgo zavlačevali. Želeli smo mojstra, ki se zaveda, da vrata v Vipavski dolini niso nujno enaka vratom na Krasu ali v Brdih.
Mizar za katerega smo se odločili, je pred tem vskočil že v knjižnici. Najprej z obrobami pri stopnišču, kasneje z deskami za galerijo. Prepričal je z natančnostjo, upoštevanjem dogovorjenih rokov in s poznavanjem starih postopkov izdelave.

Meritve opravljene pred začetkom izdelave kril portona so pokazale osem centimetrski nagib kamnitega podboja po vertikalni osi in deformacijo lesene preklade.
Medtem, ko je mojster v delavnici izdeloval vrata, so se na objektu z veliko improvizacije, inventivnosti in znanja, izravnali problematični deli in vgradili novi tečaji.
Priporočeni kovač je skoval potrebno okovje in vijake.

Sledila je še faza sprejemanja odločitve o odtenku. Ta je dolgo barval lase. V sivo.
Ker je porton eden od elementov, ki se obnavlja na zatečeno stanje je bilo jasno, da se gibljemo znotraj rdečih barvnih vrednosti. Iskanje je otežila naša želja po lazurnem nanosu, medtem, ko je bila na starem portonu uporabljena prekrivna barva. In tako je bilo za pravi odtenek, ki bo ravno prav zamolklo rdeč, ne pretemen, ne presvetel in ob tem še prosojen, potrebnega kar nekaj mešanja, nanašanja različnih barvnih plasti in predvsem znanja s področja teorije barv.

Detajli macesnovih kril portona

Iskanje pravega razmerja med odtenki in končni vzorci na lesu

Prvi nanos barve in primerjava s kosom starega krila

Stopnišče in ograja na galeriji

Dorekli smo tehnične in oblikovne detajle: Bo preprosta, lahkotna, v barvni skali prostora, izhajajoča iz starih kovinskih ograj, ki jih je ponekod v Vipavski dolini še možno uzreti in nadgrajena v sodobno funkcionalnost. Izris je bil posredovan naprej in ograja je v izdelavi.
Stopnice pa smo začasno že namestili. Preden bodo zaslužile besedo trajno, jim bomo pobrusili od laserskega razreza ostre robove, nanesli barvo, nalepili protizdrsne trakove in dodali ograjo.

Čisto potihcema: Odrasli otrok, navdušenje nad udobnim dostopom na galerijo po stopnicah, brez nerodnega kobacanja prek lestve, vsako soboto potrdi(m) z razgledom od zgoraj.
Razgled in pogledi:

Vsega po malem

Čas brez objav je preplavljalo morje družinskih obveznosti in obilje razmišljanja ter iskanja rešitev povezanih z obnovo.
Sledijo povzetki nekaj trenutno odprtih poglavij.

Okna
Začeli smo zatesnjevati fuge med lesenimi okvirji oken in kamnitimi ertami. Ko ostane kakšna minuta. Nezahtevno opravilo. Terja zgolj natančnost in čas.

Streha
Na severozahodno streho je bil nameščen še stekleni del in prostor je končno suh. Še vedno ostaja odprto vprašanje senčenja teh nestandardnih oken, ki bo najprej aktualno v otroški sobi. V teku je zbiranje informacij.

Barve
V delu kleti, ki bo prevzel vlogo pralnice in shrambe se je dokončal zaključni sloj malte in poteka barvanje sten. V belo. Zakaj si ta bela zasluži posebno omembo? Ker barvam v zadnjih tednih namenjamo precej časa. Pripravljamo barvno analizo in celosten predlog barv, ki bo zajemal zunanje lesene dele, notranje, kovinske elemente, stene, keramiko, pohištvo …

Zračenje
Naslednja, že skoraj dorečena zadeva, je študija prezračevanja bivanjskega dela. Ure v spletnih prostranstvih in številni telefonski klici imajo za posledico v grobem zamišljene linije odvajanja in nekaj novo pridobljenih znanj. Recimo: Daljše cevi in zavoji zahtevajo vgradnjo centrifugalnih ventilatorjev. Pri vprašanju ali bo vlažen zrak uspešno zapustil notranjost objekta odigrajo pomembno vlogo pravilno izvedeni radiji na mestu zavoja odvodne cevi. V praksi to pomeni da mora biti notranji radij enak ali večji preseku cevi (kanala) ob čemer slednje, v primeru večjih dolžin, ne smejo biti rebraste, ampak gladke.
Trenutno imamo dve rešitvi, eno z vgrajenimi skritimi centrifugalnimi ventilatorji in eno z nameščenimi na steno. Prva opcija je bolj estetska saj so na stenah vidne samo rešetke, zahteva pa namestitev vzdrževalnih vratc na mestu vgradnje ventilatorske enote. Pri drugi je vgradnja enostavnejša, ventilatorska enota je malenkost močnejša in malce dražja. Oba naša izrisa so bolj izkušeni ocenili kot enakovredna. Je pa pri obeh potrebno doreči še detajle odvajanje morebitnega kondenza.

Knjižnica
Galerijo smo zožali za širino ene deske. Iz treh razlogov:
Prvi so stopnice (lestev). Izhajajoč iz povprečne dolžine koraka odraslega človek, smo na ta način uspeli umestiti načrtovano dolžino stopniščne rame.
Drugi razlog je bližina viseče luči. Točno tiste, ki je doživela bridki konec ob nameščanju desk. Sicer na srečo samo stekleni senčnik, sijalka je ostala cela in na srečo je pri roki še en rezervni senčnik, ki je bil sicer predviden za stoječo svetilko na galeriji.
In tretji razlog je izgled v prostoru, ki je sedaj, ko konec galerije ne teče v liniji z okensko odprtino, boljši.
Ožja galerija pa je za sabo potegnila nekaj ur odstranjevanja odvečnega lepila s sekačem in kladivom ter brusilnim papirjem. Sledila bo še osvežitev očiščene površine z lanenim oljem.

Med delom

Nekdanja galerija je v prostoru delovala temačno ter okorno in z njeno obnovo smo želeli doseči več lahkotnosti. V skladu s tem so se dotrajane, na spodnji strani temno pobarvane deske, menjale z novimi. Ohranili smo naravno barvo hrasta.
Pod galerije se po novem prislanja samo k zahodni steni, medtem ko v smeri proti jugu nismo izkoristili celotne širine prostora in s tem omogočili pogled na okna v zgornjem nivoju. Dodatno smo lahkotnost in vtis, da je pod 'vržen prek tramov' nakazali z režo ob severni steni in z dolžino desk, ki se na vzhodni stranici ne zaključijo v liniji s tramom, ampak segajo čezenj.