ponedeljek, 13. avgust 2012

Poletje in čas

Vsem tistim, ki na to stran klikate redno: Se opravičujem. Za dolg premor.

Ne nismo počitniški. Ne namakamo se v morski vodi, tudi nismo pobegnili v gorski hlad, se odmaknili v eksotične daljave ... Ravno obratno. Smo tukaj. Smo ure in ure za računalniškim zaslonom, smo delovni in razmišljajoči. Iščemo odgovore in sprejemamo odločitve.
Smo v fazi, ko moramo enega za drugim nizati odgovore o detajlih, o celoti, o konceptih. V fazi, ko je potrebno meriti (v nasprotju s šminko, je meter vedno v moji torbici), zapisovati, izrisovati, se pogovoriti, spremeniti in ponovno risati. Pa pridobiti neštete ponudbe, slediti akcijam, se pogajati za popuste, preračunavati, kupčkati in na koncu naročati. In zatem usklajevati dostave.
Tale naša stara dama zahteva celega človeka. Še raje dva ali tri ...

In poleg vseh analitično projektantsko arhitekturno oblikovalskih vlog, smo še malce kmetje. Kosimo travnate terase, grabimo seno, študiramo zeleno kvadratne knjige in pobiramo pridelke.

Ob vsem tem uživamo, ker sta hčeri, tavelika in tamala, spet nazaj z morja.
Čeprav je bilo med deset dnevnim premorom marsikaj organizacijsko lažje ... ta lahkotnost ne odtehta prvega objema tamlajše, ki se med solzami kar ni in ni nehal in je koalasta prižetost neskončno prijala, pa jutranjega crkljanja, ko obe, najprej tamala in kake četrt ure kasneje še tavelika, prilezeta v našo posteljo in se ugnezdita vsaka na svoji strani in dremajoč in čebljajoč uživamo bližino. Ali zvečer, ko se stuširani, v spalnih srajčkah, namestita na kavču in prebiramo že četrto knjigo o čarovniku.
Res paše.
Čeprav naše (zdajšnje) stanovanje poka po šivih, je v takih trenutkih ravno prav majhno.

Pograbljeno seno bo služilo za zastirko, zato je kopica v bližini vrta.