sreda, 19. september 2012

Tramovje v knjižnici

Zgodi se, da se kakšne teme povezane z obnovo dotaknem preveč površno ali jo celo spregledam. Zato sem zadovoljna, če nam sporočite kaj vas zanima. Včasih odgovor posredujem prek e-pošte, včasih pa vprašanje spodbudi idejo za novo objavo.
Današnja je odgovor na nedavno prejet mail bralca, ki je nanizal nekaj zanimivih vprašanj v zvezi s tramovi v knjižnici: "Kako vam je uspelo obdelati tramove… ste čistili, brusili slabe dele tramov ročno, strojno…??? Ste s čim premazali? Kako ste obdelali strop? Gips plošče?"


Kakšni so bili trami ob našem prvem obisku domačije je vidno na spodnjem posnetku.

Eden prejšnjih lastnikov jih je prebarval v belo. Ne vem kateri, niti ne vem čemu je bil prostor takrat namenjen. Vem le, da so takšni najbolje služili njegovim potrebam.
Zatem je enega naslednjih lastnikov ta belina motila in jo je s tramov, prek katerih je bil položen pod galerije, skušal odstraniti. Tako je najbolj ustrezalo njemu. Je pa odstranjevanje barve moralo predstavljati hud zalogaj, saj so ostanki, kljub nanešenemu temnemu premazu, trmasto sijali iz razpok.







Ko se je naš predhodnik, po spremembi lastništva, odselil in umaknil svoje premično imetje je prostor pokazal žalostno podobo. Zamazane stene, sledi zamakanja, oluščena barva na tramovih, plesen pod talnimi ivernimi ploščami in pluto ...





Sprva se tramov v prostoru sploh nismo dotikali. Šele po obnovi zunanjega dela strehe, toplotni izolaciji med strešnimi trami, namestitvi letev s katerimi se je dosegla izravnava in namestitvi lesocementnih plošč (heraklit) so prišli na vrsto vidni trami. In od te točke smo ravnali na enak način kot predhodniki: Želeli smo doseči izgled, ki bo najbolje služil nam.

Podrobnosti o sami sanaciji streh, o tem kakšne materiale smo uporabljali, folije, planete, korce, kje smo jih dobili,
s čim prekrili, kako smo reševali zračenje strehe bom razkrila v drugem zapisu.

























Priznati moram, da v tem primeru nismo imeli neke jasne vizije o končnem rezultatu. Bolj je šlo za to, da smo vedeli česa nočemo. Vse ostalo je bilo megleno, splošno ... v smislu, da želimo barvo tramov poenotiti, povsem odstraniti sledi prejšnjih nanosov in doseči naraven izgled lesa. Rešitve so se porajale spotoma, spontano. Ko smo videli do kje nas je pripeljala ena faza, smo pričeli razmišljati o naslednji. Čeprav mogoče izpade neorganizirano, včasih pri starih hišah delo poteka tudi na takšen način.

Oče je najprej poskrbel za odstranjevanje starih nanosov barve.
To je bilo doseženo s postopkom peskanja, ki ga je opravil izvajalec z ustrezno opremo.
Peskanje je pomenilo tako plus kot minus. Plus je bila temeljito odstranjena barva in razkrita plast živega lesa. Kar je bilo odlično. Minus pa je bil sam videz lesa.
Da se bo zaradi peskanja to zgodilo, nas je v telefonskem pogovoru opozorila že strokovnjakinja na ZVKDS. Po obdelavi je les deloval zmehčano, medlo in v precejšnjem neskladju z dimenzijsko robustnostjo.
Vendar smo z naslednjimi koraki, tramovju uspešno vrnili prvotno pristno grobost.
M je vsak tram posebej ščetkal. Opravilo je bilo zamudno, a vredno biti opravljeno. Rezultat je prepričljiv.

Foto: A. Kreže
Proces ščetkanja. Na stropu je vidna obloga iz lesocementnih plošč, ki so bile kasneje ometane.


Foto: A. Kreže






























Sledilo je temeljito razpraševanje (s sesalcem) in nanos zaščitnega premaza. Odločili smo se za firnež. Dva nanosa.




Bralčevemu pozornemu očesu tudi ni ušlo, da so v tramovih prisotne izletne luknjice lesnih črvov.
Kaj smo naredili glede tega?
Uporabi toksičnih sredstev nismo naklonjeni, zato sem iskala druge možnosti s katerimi bi jih lahko odpravili. Recimo vibracije nizkih frekvenc, elektromagnetno valovanje, zaplinjanje, segrevanje
na 80°C ...
Med spraševanjem pri ponudnikih – izvajalcih sem naletela na podobne odzive: Najprej so izrazili dvom, da bi glede na starost tramovja bili lesni škodljivci sploh še lahko prisotni.
Ob mojem spraševanju o rešitvah, ki jih ponujajo pa so postali zadržani, ko so izvedeli za dimenzije, dolžino in predvsem debelino tramov. Slednja je večinoma nad 25 celo 30 cm. Stroški uničevanja, z recimo elektromagnetnim valovanjem, bi tako postali nezaslišano visoki, pri čemer tudi ne bi bila dana garancija na opravljen poseg.

Zaenkrat prave rešitve še nimamo. Počasi zbiram informacije in znanje glede ostalih možnosti in občasno nejevoljno sledim letu katerega izmed hroščkov, ki zapusti svoje domovanje in pri oknu išče izhod v naravo.
In še pod črto: Zavedam se, da so črvi del naravnega kroga in s tega vidika koristni (celo dobrodošli), vendar do njih gojim podobna čustva kot do pajkov ali mravelj: Sobivanju znotraj istega gnezda nisem naklonjena. Nenazadnje tudi jaz ne rinem v mravljišče in pajkovim mrežam se tudi v širokem loku izogibam, če se le da.