torek, 30. oktober 2012

Vode

Deževje med vikendom je žuboreči potoček s prve fotografije, spremenilo v hrumečo zverino.
Kar je ok. Potok je pač potok.








Ni pa ok, da se ob vsakem večjem deževju v hudournik spremeni tudi pot, ki vodi mimo domačije in naprej v pobočje.

Jaške namenjene meteorni vodi nam ob vsakem nalivu zamašijo kupi gramoza. Nekdaj se to ni dogajalo.
Odkar pa so izvedli sanacijo poti nekaj sto metrov nad domačijo in pri tem niso ustrezno predvideli jarkov, ki bi vodo prestrezali, ta prodira preko travnatega pobočja, se ujame v opuščeni kolovoz, prelije na sedanjega in silovito dere mimo hiše. Asfaltirani del ceste po vsakem deževju počasi počistimo, odrinemo večje kamne, tašča pomete pesek ... Smo pa obupali nad čiščenjem peskolovov ... Delo Sizifovo ...
Sam objekt je oče zavaroval s položnim nasipom in s tem preprečil vdor vode v pritlične prostore. Takšna poplava nas je doletela kmalu po zgoraj omenjeni obnovi poti. Škode takrat ni bilo, saj prostori niso bili niti blizu zaključnim fazam. Danes bi bilo bistveno drugače.

Stanje pred portonom postaja mučno in kliče po jarku postavljenem na strateškem mestu.
Se pa sprašujem na kom bo, da za to poskrbi.
Mi bi radi le zagotovili (obdržali) red pred svojim pragom. Bomo zato morali brskati pred tujim?!



Tole sem posnela kake pol ure po največjem navalu vode.
Prej nisem zbrala poguma in si drznila stopiti na cesto - potok.


Naj zaključim z nečim bolj pozitivnim. Z uspešno rešitvijo.
Spodnja fotografija služi za dokazovanje pomembnosti drenažnega sistema pod in okrog hiše.
Tole je količina vode, ki jo cevi prestrežejo. Večina tega je pred leti končala v stenah hiše.



Takole pa se pod zidom nekdanje gnojne jame bohotijo vrtnice. V času krizantem.