Arhitektura

Celotna domačija se podreja topografiji in podnebnim lastnostim pokrajine. Delno je vkopana v padajoči teren in s tem zaščitena s severne strani – strani burje. Odpira se na južno osončeno stran in razkriva pogled na prepoznaven krajinski vzorec Vipavske doline. Podrejenost danostim je dosežena s celičnim nizanjem prostorov v posamezne arhitekturne sklope, ki so med sabo povezani s kamnitim suhozidovjem. Slednje prevzema višinske razlike terena in ustvarja različne ambientalne in funkcionalne zunanje prostore. Kar je bilo včasih zgolj funkcionalno, se danes prepoznava kot bivanjska kvaliteta v povezanosti objekta z obdajajočo pokrajino – travnikom na jugu, ki s svojo praznino poudarja moč hiše in gozdom na vzhodnem delu, ki umiri ostrino objekta.
Stavbni volumni tvorijo zaprto notranje dvorišce z dostopom skozi mogočen porton, nad katerim se pne lopa. Namišljena os porton, kamnit steber, ki podpira streho verande, se nadaljuje v presenetljiv ambient: Za vrati, med hišama, ki sta do danes ostali ločeni, se skriva manjši trg, kjer se ob porušenem ostanku zidu na severu nahaja vodnjak. Od tu vodi pot do potoka in slapa.

Pogled skozi vhodni porton.


Vhodni porton s pokrito lopo.
Foto: A. Kreže
Del vzhodnega objekta s kamnitim napuščem.
Kaminska kuhinja s kamnitim ognjiščem, leseno napo in krušno pečjo.